Prehrana, v katero je vključeno malo zelenjave in sadja, po drugi strani pa veliko sladkorja in maščob ter alkohola, vodi v bolezni prebavil, motnje presnove ter v razvoj degenerativnih bolezni oziroma stanj, ki zmanjšujejo zmožnost razvoja normalnega imunskega odziva. Kadar se takim posameznikom zgodi nepredviden dogodek, naj bo to okužba z virusom ali zlom kosti zaradi padca, obstaja bistveno večja verjetnost, da se bosta zdravljenje in okrevanje podaljšala. Med rizične skupine spadajo tudi starejši, saj je znano, da se poleg vidnih znakov staranja stara tudi imunski sistem. Količina obrokov in raznovrstnost prehrane jim pogosto ne zagotavlja primerne prehranjenosti tako z vitamini in minerali kot z makrohranili.

Že pomanjkanje enega hranila oslabi imunost

Zadnja leta smo pridobili veliko znanja o imunosti in vitaminu D, ki je samo eden od nutrientov v celem spektru hranil, sodelujočih pri imunskih reakcijah in tvorbi hormonov ter nevrotransmiterjev.  Poljska ima na primer priporočila o jemanju vitamina D za splošno populacijo že od leta 2018,¹ v Sloveniji pa so uradna in splošni javnosti predstavljena priporočila za nadomeščanje vitamina D ob respiratornih okužbah in okužbi s COVID-19 nastala šele med epidemijo koronavirusa (29. 10. 2020). Za to se lahko prvenstveno zahvalimo prof. dr. M. Pfeifer, ki je že leta 2011 za Medicinske razglede napisala odličen pregledni članek o pleiotropnih učinkih vitamina D, s katerim je  v strokovni javnosti dvignila zavedanje in znanje o njegovih učinkih izven skeleta.²  Za nekatera mikrohranila, kot je na primer vitamin D, imamo dobro diagnostiko, za nekatere pa žal ne tako dobre, premalo pa je tudi večjih in sodobno zastavljenih raziskav. Zato so danes še vedno opredeljeni samo priporočeni dnevni vnosi mikrohranil za zdravo populacijo, višji vnosi pa so v domeni zdravnikov, predvsem tistih, ki so zaposleni v bolnišnicah, in farmacevtov v lekarni.

Posebno pozornost namenimo starejšim osebam

Starejšim pogosto primanjkuje cel spekter hranil. Če pomislimo samo na  beljakovine, ki sodelujejo v vseh fizioloških in psiholoških procesih, potem je jasno, da ob njihovem pomanjkanju v prehrani v telesu trpi veliko procesov. Celica namreč lahko izdela beljakovino le, če ima na voljo vse aminokisline. V primeru pomanjkanja le ene esencialne aminokisline organizem ne more izgraditi beljakovine, četudi je dovolj preostalih razpoložljivih aminokislin. Za delovanje procesov je zelo pomemben še piridoksin (vitamin B6), ki je eden od ključnih koencimov v presnovi aminokislin.

Do spoznanj o slabi prehranjenosti večine starejših oseb, hospitaliziranih zaradi ortopedskih posegov, so prišli tudi ameriški raziskovalci, ki so preučevali povezavo med bolnišničnimi okužbami in stopnjo prehranjenosti. Bolnike je obravnaval dietetik, ki je na podlagi vprašalnika stopnjo njihove prehranjenosti ovrednotil s točkami. Spremljava pacientov je pokazala, da so bolnišnične okužbe in prehranjenost tesno povezani. Boljša prehranjenost oz. vsaka dodatna točka, ki predstavlja stopnjo prehranjenosti po vprašalniku, je prinesla kar 13 % manj tveganja za zaplete (sepso, pljučnico, uroinfekt in kirurško infekcijo).³

Stresna presnova

Pri akutnem stresu telo zapade v stanje stresne presnove. Hormonske spremembe (povečani kateholamini, kortizol, glukagon, inzulin, ADH hormon in aldosteron)  med stresom vodijo v povečano razgradnjo glikogena, povečano nastajanje glukoze iz aminokislin, odplavljanje maščobnih kislin iz maščevja ...⁴ Kadar doživimo stres, ki mu botruje slaba osnova (podhranjenost), ne moremo pričakovati polnega imunskega odziva.  Prehranski učinek in dotok hranil celega spektra na okrevanje je odvisen od trenutnega dovajanja kakovostnih hranil, med katerimi je tudi mesna juha. Ta je zaradi dolgega kuhanja vir že razstavljenih beljakovin, aminokislin, ki jih telo lažje hitro izkoristi, pri tem pa ne izgubljamo še dodatne energije za njihovo prebavo do aminokislin.  Vprašljivi pa so vitamini, saj jih kuhanje uniči, zato so potrebna še sveža živila. Kadar ima bolnik še sarkopenijo, je pomanjkanje aminokislin lahko še bolj ogrožajoče, saj nas mišice v času okrevanja rešujejo z njihovo preskrbo. 

Na mestu je tudi citat iz članka dr. Kozjek:⁵ »S pravočasnim in ustreznim ukrepanjem lahko celo vplivamo na nastanek vnetnih molekul, ki nastajajo pod vplivom genov, ki se aktivirajo pri poškodbah. Na ta način lahko zmanjšamo vpliv poškodb vseh vrst na naše telo. Pomembno vlogo pri regulaciji teh presnovnih sprememb imajo tudi posamezna hranila. Njihova naloga je celo tako pomembna, da pridobivajo vlogo zdravil.  Nekatera hranila, kot je na primer glutamin, sicer lahko uporabimo kot potencialna zdravila, ki zmanjšujejo stresno presnovo v stanju šoka, a pri večini osebah z bolezenskimi stanji in tudi pri zdravih posameznikih je za optimalno delovanje presnove najprej potrebna ustrezna presnovna podpora z normalno prehrano in šele nato lahko pričakujemo učinek delovanja posameznih hranil zdravil. Še posebej na imunski sistem.«

Za občutek o presnovnih spremembah med stresom v % osnovne presnove (osnovna presnova je 100 %) navajam tabelo iz knjige dr. Dražigosta Pokorna S prehrano do zdravja.⁴

Zaključek

V času večjega stresa telo potrebuje spekter hranil; med njimi lahko izpostavimo vitamin  A, ki podpira integriteto mukoznih membran in različnih imunskih funkcij, vitamin B6, vitamin D, od mineralov pa  selen in cink, ki z regulacijo oksidativnega stresa umirjata vnetja in pretirane imunske odzive. Med makrohranili so pomembne tudi aminokisline, predvsem glutamin, ki ima pozitivne učinke na rehabilitacijo po težjih poškodbah in infekcijah. Potrebe po glutaminu so povečane med boleznijo in pri povečanih športnih obremenitvah, njegovo pomanjkanje pa prispeva k imunosupresiji.⁶ 

1. Rusińska et al., Vitamin D Supplementation Guidelines for General Population and Groups at Risk of Vitamin D Deficiency in Poland—Recommendations of the Polish Society of Pediatric Endocrinology and Diabetes and the Expert Panel With Participation of National Specialist Consultants and Representatives of Scientific Societies, 2018 Update.
2. Pfeifer, Pleiotropni učinki vitamina D, Medicinski razgledi, 2011.
3. A. Rong BS et al, Association of nutrition status and hospital-acquired infections in older adult orthopedic trauma patients, Journal of parenteral and enteral nutrition, 2021.
4. D. Pokorn, S prehrano do zdravja, založba EWO, d.o.o, 1996, s 454.
5. https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/hranila-so-lahko-zdravila/, dostopno, 27. 1. 2023.
6. Perna et al., The Role of Glutamine in the Complex Interaction between Gut Microbiota and Health: A Narrative Review, Int. Journal of Molecular Sciencies, 2019.