Verjetno v našem telesu ni tkiva ali organa, ki bi lahko deloval brez cinka. Čeprav ga ne potrebujemo veliko, je njegova vloga tako pomembna in bistvena, da se količina cinka v krvi in organih natančno uravnava s posebnimi homeostatskimi mehanizmi. Nekateri organi in tkiva ga potrebujejo več, drugi manj. Večjo količino cinka v telesu potrebujejo jetra in koža, saj v njih dnevno nastajajo nove beljakovine, ki so odvisne od cinka. Veliko ga je tudi v trebušni slinavki, ledvicah, kosteh in mišicah. Beljakovinam daje »trdnost« oziroma strukturo, zato je ključen na tistih mestih, kjer so telesne bariere (na primer koža) in kjer so pomembni tesni stiki med celicami. V koži oziroma povrhnjici omogoča tvorjenje kolagena in njegovo stabilizacijo, zato se že blago pomanjkanje cinka lahko kaže kot hrapava in suha koža. Cink je ključni del več kot 300 različnih encimov, med njimi tudi tistih, ki nadzirajo hormone in živčne prenašalce ter imunske reakcije.

Na srečo pride redko do pomanjkanja, saj se v črevesju vklopijo mehanizmi, ki omogočajo boljše vsrkavanje cinka iz hrane. Cink se ne kopiči v telesu, saj se večina odvečnega cinka izloči z blatom, pa tudi prek ledvic, znoja in las. (1)

Blago pomanjkanje cinka je pri določenih skupinah ljudi pogostejše zaradi življenjskega sloga, starosti ali težav s prebavili. Kateri organ utrpi največji stres pri pomanjkanju cinka, ni jasno, simptome njegovega pomanjkanja pa lahko prepoznamo. Med njimi so tisti, ki nas motijo bolj zaradi estetskega vidika (odpadanje las, krhki nohti, suha in hrapava koža), in taki, ki nakazujejo šibkost imunskega sistema (počasno celjenje ran, pogosti prehladi, pljučnice pri starejših osebah, odporne oblike atopičnega dermatitisa).

Koliko cinka na dan potrebujemo?

Prehranski strokovnjaki ocenjujejo, da ga odrasli dnevno potrebujemo okrog 10 mg. Nekoliko več ga potrebujejo moški, starejši, nosečnice in doječe mamice ter tisti, ki se prehranjujejo vegansko.

Količine za priporočen dnevni odmerek (PDV) so ocenjene s pomočjo izračunov, ki jih naredijo na podlagi prehranskih vprašalnikov zdravih ljudi z različnih področij Evrope. Priporočen dnevni vnos s hrano je statistično poprečje, ki nam dobro služi za orientacijo, zamegli pa individualne razlike med osebami. Kdor redno jemlje zdravila proti želodčni kislini, ki zmanjšajo absorpcijo cinka, ga bo potreboval več; prav tako ga več potrebujejo športniki, saj ga izgubljajo tudi s potenjem.

Kako ocenimo pomanjkanje cinka?

Ker v telesu ni hitro razpoložljivih zalog cinka, ga moramo redno vnašati s prehrano in tako nadomestiti njegove izgube z blatom, urinom, znojenjem, menstrualno krvjo ali semensko tekočino. Kadar ga v prehrani ni dovolj, telo normalno koncentracijo v krvi poskuša ohranjati tako, da se prerazporedi iz zalog v tkivih, torej tudi cink, ki ga določimo v krvni plazmi, ne more biti kazalnik tkivne preskrbe s cinkom. Pomanjkanje cinka zato lahko ocenimo le s kombinacijo krvnih testov ter kliničnih simptomov pomanjkanja, ki so:

• izguba las,
• slab apetit in izguba okusa,
• nočna slepota,
• težave s spominom in pomnjenjem,
• vedenjske motnje,
• impotenca,
• slabo delovanje imunskega sistema,
• upočasnjena rast in spolno dozorevanje pri otrocih.

Nekateri simptomi so lahko tudi posledica jemanja zdravil, zato je pri samooceni dobro preveriti stranske učinke zdravil oziroma za nasvet povprašati farmacevta. Zanesljivost klinične ocene je večja, če se hkrati pojavlja več simptomov.

Hudo pomanjkanje je pogostejše pri prebivalcih držav v razvoju, blago pomanjkanje pa je bolj pogosto med:

• vegani,
• starejšimi osebami,
• alkoholiki,
• osebami z moteno absorpcijo hranil (celiakija, vnetne črevesne bolezni). (2)

Blago pomanjkanje cinka lahko spregledamo, zato je priporočljivo, da osebe s povečanim tveganjem za pomanjkanje še posebej pazijo, da zaužijejo dovolj živil, bogatih s cinkom. Najbogatejši vir cinka so ostrige, ki jih redko srečamo na jedilnikih, dober vir pa so še morski sadeži, meso, jajca in mlečni izdelki (3).

Dolgotrajno in kronično pomanjkanje cinka je povezano z različnimi boleznimi, ki so navedene v spodnji tabeli.

Od nekaterih prehranskih dopolnil s cinkom imamo dvojno korist

Jemanje cinka v dopolnilih je lahko namenjeno zgolj dopolnjevanju prehrane, lahko pa izkoristimo še dodatno antiseptično lastnost cinka, ki je vezana na način jemanja oziroma ustrezno izbiro dopolnila.  

Če zaužiti pripravek s cinkom dalj časa zadržujemo v ustih (pastila, pršilo), omogočimo, da se v ustno sluznico sproščajo cinkovi ioni, ki že lokalno oslabijo viruse in bakterije, hkrati pa poskrbimo, da ima telo dovolj cinka za učinkovit imunski odziv pri prehladu. Pomembno je, da ob prehladu čim prej začnemo jemati cink v obliki, ki omeji širjenje okužbe že pri izvoru.

Koristne lokalne lastnosti cinka izkoriščajo tudi v izdelkih za ustno higieno. Cink se dodaja ustnim vodicam in zobnim kremam, saj zavira tudi rast kariogenih bakterij iz vrst Streptococus mutans. Te se močno vežejo na zobno sklenino in izločajo veliko količino kislin, ki sklenino raztapljajo ter povzročajo zobno gnilobo in ustni zadah. (4)

Viri:

1. Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals, Scientific Committee on Food Scientific Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, Februar 2006, EFSA.
2. M. Mares et al., A guide to human Zinc absorption, 2020 Nutrients.
3. https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/193-cink.html
4. M. M. Almoudi et al., A systematic review on antibacterial activity of zinc against Streptococucus mutans, Saudi Dental Journal, 2018.