Včasih si težko predstavljamo, kaj so zgornja in spodnja dihala, je pa to lažje, če poznamo  nekaj anatomije. Glavni dihalni organ so pljuča, kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid med zrakom in krvjo, dihalne poti pa so tiste poti, ki vodijo zrak v pljuča.

Zgornja dihala sestavljajo nosna votlina, sinusi in zgornji del grla, spodnja dihala pa vključujejo spodnji del grla, sapnik ter bronhije z najtanjšimi bronhioli, ki vodijo v pljuča.

Nosno votlino s sinusi, grlo in bronhije prekriva sluznica, ki ima varovalno funkcijo. Pod določenimi pogoji, npr.  zaradi dražečih snovi iz zraka (največkrat kajenje) ali zaradi okužbe, se sluznica lahko vname in zato oteče ter se zadebeli. Posledica tega sta kašelj in obilen izpljunek. Če je sluz gosta in se ne more izločiti, jo lahko zrahljamo z vlaženjem zraka ali neposredno z vdihovanjem pare. Težave lahko olajšamo z uživanjem čajev ali izvlečkov iz nekaterih zelišč, na voljo pa so tudi zdravila s posebnimi učinkovinami za mehčanje sluzi, kot so na primer bromheksin, acetilcistein, ambroksol.

Rastlinski izvlečki lahko mehčajo ali razkužujejo izmeček iz dihal ter tako pripomorejo k hitrejšemu čiščenju dihal. Med njimi najdemo timijan in še vrsto manj znanih, a dobro preučenih ali tradicionalno preizkušenih rastlin.

Bezgovi cvetovi (Flos Sambuci nigrae) so lahko hrana ali zdravilo

Žive meje, svetle gozdove in dvorišča slovenskih domov spomladi belo obarvajo cvetoči grmi ali nizka drevesa bezga. Nabiralci bezgove cvetove uporabljajo v kulinariki, nekateri pa jih posušijo in spravijo za pripravo čajev. Če sušenje ne poteka v temnem prostoru, postopek včasih ne uspe, saj se lahko v cvetove naselijo plesni ali pa oksidirajo.

Kdor zamudi pomladno cvetenje ali pa mu čaji ne prijajo najbolj, lahko čaj nadomesti z uživanjem standardiziranih  izvlečkov v trdnih oblikah. Koncentracijo teh izvlečkov proizvajalci označujejo z razmerji ali drugimi metodami. Če je na primer izvleček označen z razmerjem 4 : 1, to pomeni, da so za en del izvlečka uporabili 4 dele rastlinske droge (cvetov).

Bezgove cvetove v zdravilstvu uporabljajo kot naravne spodbujevalce potenja (diaforetik). Pomagajo pri hlajenju telesa, zaradi česar so odlični za zniževanje telesne temperature (1). Pospešujejo tudi izločanje bronhialnih žlez. Te se osvobodijo odvečnih sluzi, dihalne poti pa se sprostijo.

Izvleček korenine navadnega hrena (Radix Armoraciae rusticanae) za odpiranje nosu in sinusov

Vsi poznamo navadni hren kot dodatek velikonočnim dobrotam in z njim povezujemo  izkušnjo, da se nam ob njegovem zaužitju »odpre« nos.

V beli korenini se skrivajo številne učinkovine, med njimi tudi bogat nabor žveplovih spojin z antibiotičnim delovanjem (glukozinolati). Med križnicami je hren pravi akumulator teh snovi in jih vsebuje približno 10-krat več kot ostali predstavniki križnic. Ker so mu dokazali antibiotičen učinek, je izvleček hrena v Nemčiji odobren za zdravljenje dihalnih okužb. Hren poleg antibiotičnih snovi vsebuje še flavonoida kvercetin in kampferol, ki mirita vnetje in dodatno podpirata protivnetni učinek vsebujoče alil žveplove spojine (2, 3).

Izvlečki v kapsulah ali tabletah so lahko za jemanje prijaznejši, saj se izognemo ostremu okusu, poleg tega pa vsebujejo koncentrate aktivnih spojin, zato jih za ustrezen učinek ni treba zaužiti toliko kot svežega hrena.

Ali vemo, kakšne kapacitete skriva zel velike kapucinke (Herba Tropaeoli majus)?

Prelepa rastlina z okroglimi ploščatimi listi in čeladastimi rumeno oranžnimi do rdečimi cvetovi, ki jih nekateri dodajajo solatam, drugi iz njih pripravljajo namaze, izkušeni zeliščarji pa vedo, da v sebi skrivajo dragocene polifenolne sestavine za zdravje. Med njimi prevladujejo kvercetin, epikatehin in luteolin, ki izkazujejo močno antioksidativno delovanje.  Velika kapucinka se tradicionalno uporablja za zdravljenje bakterijskih okužb zgornjih dihal, znanstveniki pa delovanje razlagajo z vpletanjem njenih sestavin v metabolizem protivnetnih prostangladinov (4, 5, 6).

Tradicionalno se uporablja kot antiseptik, za pospeševanje izkašljevanja in tudi za pomoč pri zdravljenju vnetja sečil ter povišanega krvnega tlaka (5).

Skrivnosti cvetov velecvetnega lučnika (Flos Verbasci thapsiforme), rumenih »butaric«

Poleti ga marsikdo opazi med sprehodom po naravi, saj ima na dolgih steblih živorumene cvetove in spominja na butarice. Cvetovi vsebujejo saponine, učinkovine, ki redčijo sluz v dihalih, da se ta lažje odstrani. Prisotne so tudi sluzi, ki nežno zaščitijo sluznico žrela, ter različni flavonoidi, kot sta kvercetin in rutin. V obliki izvlečkov se uporablja za pospeševanje kašlja (7).

Velecvetni lučnik je odlična podpora dihalom; lepo dopolnjuje delovanje rastlinskih mešanic za kašelj in daje podporo imunskemu sistemu.

Zel navadnega sporiša (Herba Verbenae off.) kot nota v parfumih ali kot sestavina mešanic za dihala

Očara nas z nežnostjo, eleganco in prijetnim vonjem. Zaradi eteričnih olj je priljubljena tudi v proizvodnji parfumov. Drobni belo vijolični cvetovi krasijo visoko steblo, na katerem so nazobčani, dlakavi listi. Kljub svoji krhkosti v sebi skriva velike potenciale in jo kot zdravilno rastlino najdemo tudi v monografiji evropske in kitajske farmakopeje. V zdravilne namene se uporablja cela rastlina, saj je bogata s posebnimi kemičnimi zvrstmi (iridoidi, terpeni, flavonoidi). Po okusu je grenka, zato lahko kot alternativo čajem uporabljamo njene suhe izvlečke.

Tradicionalno se v obliki izvlečkov že stoletja uporablja za zdravljenje okužb žrela in sinusov, pri vnetju bronhijev, astmi in okužbi sečil. Učinke tradicionalne uporabe so znanstveniki razložili z molekularnimi mehanizmi, ki sodelujejo pri protivnetnem, antioksidativnem in protibakterijskem delovanju. Navadni sporiš uporabljajo tudi za lajšanje ženskih in duševnih težav oz. bolezni. (8)

Moč rumenega svišča (Gentiana lutea) se skriva pod zemljo

Rumeni svišč lahko opazimo v hribih, saj mu prija visoka nadmorska višina. Je zaščitena rastlina, zato jo za komercialne namene gojijo v gorskem področju Francije, Španije in Balkana. Rumeni cvetovi so kot cofki, zaporedno nanizani ob steblo in nasajeni nad čašasto ukrivljenimi listi, ki spominjajo na vodne zbiralnike.

Najdemo ga v monografiji evropske farmakopeje. Za pripravo izvlečkov se uporabljajo korenine, saj so te bogate z grenčinami (sekoiridoidi). Čaje in tinkture uživamo za spodbujanje prebave, apetita in pri napenjanju. Te zdravilne lastnosti je na osnovi znanstvenih raziskav odobrila tudi strokovna skupina Nemškega inštituta za zdravila in medicinske pripomočke (9). V mešanicah izvlečkov za imunski sistem in dihala se rumeni svišč uporablja kot krepčilo za poživitev telesa in hitrejše okrevanje.

Viri:

1. A. Umek, Farmakognozija, DZC, 1986, s. 136.
2. 2. R. Agneta et al.; Horseradish (Armoracia rusticana), a neglected medical and condiment species with a relevant glucosinolate profile: A review, 2013.
3. C. Herz et al., Evaluation of an Aqueous Extract from Horseradish Root (Armoracia rusticana Radix) against Lipopolysaccharide-Induced Cellular Inflammation Reaction, Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2017.
4. T. Jurca et al., The effect of Tropaeolum majus L. on bacterial infections and in vitro efficacy on apoptosis and DNA lesions in hyperosmotic stress, 2018
5. P. N. Ravindran, Handbook of Herbs and spices, second edition, Tropaleolum majus, 2012.
6. H. T. T Tran et al., Nasturtium (Indian cress, Tropaeolum majus nanum) dually blocks the COX and LOX pathway in primary human immune cells, Phytomedicine, 2016.
7. T. Torok et al., Pharmacognosy Study Verbascum species, Acta Pharm. Ungary, 2015.
8. P. Kubica et al., Verbena officinalis (Common Vervain) – A Review on the Investigations of This Medicinally Important Plant Species, Thieme, 2020.
9. ESCOP Monographs, The Scientific Foundation for Herbal Medicinal Products, Second edition, Thieme, 2003, p. 174.